Znanstvena monografija Jugoslavija 1918\u20131992 priznanega zgodovinarja Jo\u017eeta Pirjevca je nastala in prvi\u010d iz\u0161la v \u010dasu (1995), ko je skupna dr\u017eava \u017ee razpadla, na njenih tleh pa je pri\u0161lo do brutalnih spopadov med narodi, ki se iz grozot druge svetovne vojne in dolgega sobivanja pod Titovim re\u017eimom \u00bbbratstva in enotnosti\u00ab \u017eal niso ni\u010desar nau\u010dili. Razo\u010daran ob tem spoznanju je Pirjevec za\u010del pisati pri\u010dujo\u010de delo, ki ga je poganjala \u017eelja razlo\u017eiti (si), zakaj se je SFRJ \u2013 navkljub svoji pomembni vlogi na mednarodni sceni ter zanimanju, ki ga je v levi\u010darskih krogih vzbujala zaradi svoje samoupravne poti v socializem \u2013 podrla kot hi\u0161ica iz kart. Odgovor na to vpra\u0161anje je avtor na\u0161el tako v kraljevi kot socialisti\u010dni Jugoslaviji; prva namre\u010d ni bila zmo\u017ena spo\u0161tovati raznolikosti kultur in identitet svojih narodov, niti ustvariti pogojev za usklajeno so\u017eitje, druga pa ni ostala zvesta idealom socialne pravi\u010dnosti in enakopravnosti, ki jih je sicer glasno razgla\u0161ala. Ker je bila v prime\u017eu partijske diktature in njenih dogem, kljub pogostim reformam tudi ni znala uveljaviti uspe\u0161nega gospodarstva, ki bi vsaj delno nadomestilo pomanjkanje svobode in pluralizma idej, zna\u010dilno za takratni \u010das.<\/p>\n\n\n\n
Prof. dr. Jo\u017ee Pirjevec (1940) je po diplomi na tr\u017ea\u0161ki Univerzi, podiplomskem \u0161tudiju na Scuola Normale Superiore di Pisa in na Diplomatski akademiji na Dunaju doktoriral \u0161e na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zgodovino vzhodne Evrope je pou\u010deval na Fakultetah za politi\u010dne vede v Pisi in Padovi ter na tr\u017ea\u0161ki Filozofski fakulteti, zgodovino sodobne Evrope pa na Fakulteti za humanisti\u010dne \u0161tudije Univerze na Primorskem. S pomo\u010djo presti\u017enih \u0161tipendij je pogosto raziskoval v evropskih in ameri\u0161kih arhivih in knji\u017enicah. Med njegovimi monografijami so med drugim \u0161tudija Jugoslovanske vojne 1991\u20132001, biografija Tito in tovari\u0161i, ki je iz\u0161la v 11 jezikih, in knjiga Partizani, objavljena tudi v hrva\u0161\u010dini in angle\u0161\u010dini. Je redni \u010dlan Slovenske akademije znanosti in umetnosti.<\/p>\n\n\n\n
Leto izida: 2025<\/p>\n\n\n\n
\u0160t. strani: 584<\/p>\n\n\n\n
Prelistaj knjigo:<\/p>\n\n\n\n