Knjiga obravnava histori\u010dni razvoj slovenskega politi\u010dnega prostora med letoma 1989 in 2004. Ta \u010das, imenovan tranzicija, je vsebinsko zamejen z dvema dogodkoma: z za\u010detkom ustavnih sprememb v Sloveniji, ki so vodile v demokratizacijo in pluralizacijo, in s pridru\u017eitvijo Slovenije Evropski uniji. Izhajajo\u010d iz obilice primarnih virov, kot so zapisi parlamentarnih sej, arhivsko in \u010dasopisno gradivo, spomini, znanstveni teksti in raziskave javnega mnenja monografija prikazuje, da je bila slovenska politi\u010dna tranzicija postopna. Gradualizem, ki se je sprva pojavil kot ideja na podro\u010dju slovenskega gospodarstva, je v zgodnjih devetdesetih letih prestopil meje ekonomije ter pre\u0161el na podro\u010dje dr\u017eavne in politi\u010dne aktivnosti kot \u0161ir\u0161a zna\u010dilnost slovenske politi\u010dnega prostora. Pri\u010dujo\u010de delo odgovarja na vpra\u0161anja, katere ideje, prakse, institucije (ali njihovi deli) in posamezniki so v lu\u010di postopnega prehoda ostali aktivni po politi\u010dnem prelomu leta 1989. Sledi njihovemu preoblikovanju, zaznamovanemu z izku\u0161njo socializma, ter s pri\u010dakovanji, ki jih je s sabo prina\u0161ala tranzicija. Posebna pozornost je namenjena tistim delom politi\u010dnega procesa, ki so zajemali (samo)regulacijo politi\u010dnih elit in njihove aktivnosti: razpravam o spreminjanju ustave, oblikovanju in sprejemanju zakonov, oblikovanju koalicij, dolo\u010danju dr\u017eavnega prora\u010duna in procesu slovenskega pridru\u017eevanja Evropski uniji. \u010ceprav je parlament predstavljal osrednjo institucijo, kjer so se odvijali vsi zgoraj na\u0161teti procesi, monografija poleg parlamentarnih sej vklju\u010duje povezovanje parlamenta z ostalimi dr\u017eavnimi institucijami ter z javnostjo.<\/p>\n\n\n\n
Avtorji: Tja\u0161a Konov\u0161ek<\/p>\n\n\n\n
Leto: 2024<\/p>\n\n\n\n
Zalo\u017eniki: In\u0161titut za novej\u0161o zgodovino<\/p>\n\n\n\n