Kak\u0161en pogled na posledice vojne bo neko\u010d izpri\u010dal de\u010dek Anatolij, ki so ga z obmo\u010dja vojne vihre prepeljali v Rusijo, \u010de\u0161, da so ga pred \u00bbneonacisti\u00ab re\u0161ili kot vojno siroto? Kaj bo neko\u010d o stanju zadev povedala deklica Oksana, ki se je z babico in mamo zaradi smrtne nevarnosti morala umakniti in je ena od \u0161tevilnih v reki ukrajinskih beguncev, ki so morali v obupu zapustiti dom na jugovzhodu dr\u017eave?<\/p>\n\n\n\n
Koliko desetletij bo potrebno, da bi odnosi med narodoma in dr\u017eavama z dva tiso\u010d kilometri skupne meje lahko spet spominjali na obliko sobivanja? Je to sploh mogo\u010de?<\/em><\/p>\n\n\n\n Nekdanji ameri\u0161ki dr\u017eavni sekretar James Baker, ki je svoj\u010das nasprotoval slovenski samostojnosti, je po razpadu Sovjetske zveze dejal, da so Ameri\u010dani brez izstreljenega naboja dobili, za kar so si prizadevali dolga desetletja od za\u010detka hladne vojne. Za ruskega predsednika Putina je bil kolaps nekdanje sovjetske dr\u017eave petnajstih zveznih republik najve\u010dja geopoliti\u010dna katastrofa prej\u0161njega stoletja in vse od za\u010detka svoje, zdaj \u017ee 23-letne vladavine te ocene ni spremenil. Nasprotno; kot izgovor pred Natovo \u0161iritvijo do zahodnih ruskih meja je spro\u017eil \u00bbpreventivno\u00ab vojno, s katero uni\u010duje vse, kar spominja na ukrajinsko kulturo in njeno samobitnost. Tudi zato je spopad za Ukrajino geopoliti\u010dno prizori\u0161\u010de merjenja mo\u010di med ZDA (Nato) in Rusijo \u2026<\/p>\n\n\n\n Iz recenzij:<\/strong><\/p>\n\n\n\n Tkanje, ki ga tke Miha Lampreht v Kratki zgodovini vojne v Ukrajini, je ve\u010dplastno: med dostopnimi dejstvi oziroma faktografijo, ki se je ne bo smelo pozabiti, navajanjem uradnih stali\u0161\u010d in medsebojnih obto\u017eevanj in komentiranjem spektra velikih zunanjepoliti\u010dnih vpra\u0161anj, s katerimi se ob ruski agresiji na Ukrajino ukvarja svetovna diplomacija, tako reko\u010d po dnevih zasleduje tako drobne, zlove\u0161\u010de vzgibe za eskalacijo in vztrajanje nasilja kot tudi druga\u010dne zgodbe, ki razgaljajo posredne interese na videz nevpletenih igralcev.<\/em><\/p>\n\n\n\n \u2013 Igor Brato\u017e<\/strong>, pisatelj in novinar<\/p>\n\n\n\n \u010ce je naloga novinarstva ta, da v realnem \u010dasu izpisuje prvi osnutek zgodovinopisja, je Miha Lampreht pravi \u010dlovek, da javnosti posreduje prvi osnutek zgodovine ruske vojne proti Ukrajini. To mu je uspelo, ker se je med dnevnimi analizami tudi sam poglobljeno opiral na zgodovinske vire. Hkrati izhaja iz odli\u010dne slovenske novinarske tradicije, tradicije (nekdanjih) dopisnikov iz Rusije, tradicije vrhunskega razumevanja ostankov nekdanjega sovjetskega imperija. Nadaljuje poslanstvo Janeza Stani\u010da, Tita Dober\u0161ka in vseh drugih, ki so si prizadevali razumeti svet med Kaliningradom in Vladivostokom in to razumevanje deliti z javnostjo.<\/em><\/p>\n\n\n\n \u2013 dr. Ali \u017derdin<\/strong>, novinar in urednik<\/p>\n\n\n\n Knjiga je napisana v jasnem in novinarsko pronicljivem jeziku ter nudi dober vpogled v prvo leto vojne v Ukrajini, za katero je zdaj \u017ee jasno, da se ne bo tako kmalu kon\u010dala. Avtor na za\u010detku knjige naniza vrsto vpra\u0161anj, ki pa bodo ostala neodgovorjena, vse dokler vojna \u0161e traja in dokler se ne bodo odkrile vse razse\u017enosti in posledice te tragi\u010dne vojne. Eno pa je \u017ee zdaj jasno, da bo ta vojna v temeljih zamajala evropsko varnostno arhitekturo in kli\u0161ejski izrek \u00bbni\u010d ve\u010d ne bo tako, kot je bilo\u00ab je tokrat zelo primeren.<\/em><\/p>\n\n\n\n \u2013 doc. dr. Jelena Juvan<\/strong>, predstojnica Katedre za obramboslovje, Fakulteta za dru\u017ebene vede, Univerza v Ljubljani<\/p>\n\n\n\n Miha Lampreht<\/em><\/strong> je dobra \u0161tiri desetletja ostal profesionalno zvest Radiu Slovenija, kjer je bil redno zaposlen od leta 1981. Po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik je najprej kot novinar, kasneje pa kot komentator, dopisnik in urednik obdeloval zlasti mednarodne teme in procese. 11 let je bil tudi direktor javnega radia. Od leta 1989 do leta 1996 je bil dopisnik RTV Slovenija v Moskvi, prvi dve leti tudi skupni dopisnik za \u010dasnik Delo. V Sovjetsko zvezo je iz tedanje Jugoslavije \u0161el z mlado dru\u017eino, nazaj so se vrnili iz Ruske federacije v samostojno Slovenijo, posledi\u010dno sta razpadli dve unitarni dr\u017eavi. Dopisni\u0161ko delo mu bo ostalo v spominu kot najbolj\u0161i novinarski stresni test \u2013 kot najbolj intenziven in kreativen del njegovega novinarstva. Zaveda se, da iskanje resnice ali pribli\u017eka resnice ni nikoli kon\u010dan proces. Lampreht je tudi publicist in ob\u010dasni prevajalec iz ru\u0161\u010dine (Jevgenij Suhov, Boris Akunin, Aleksandra Marinina, Ana Politkovska).<\/em><\/p>\n\n\n\n Izvor:<\/p>\n\n\n\n
\n\n\n\n
\n\n\n\n
\n\n\n\n