{"id":30586,"date":"2022-03-25T20:55:08","date_gmt":"2022-03-25T20:55:08","guid":{"rendered":"http:\/\/historiografija.hr\/?p=30586"},"modified":"2022-03-25T20:55:08","modified_gmt":"2022-03-25T20:55:08","slug":"zrc-sazu-darja-mihelic-ob-petdesetletnici-smrti-akademika-milka-kosa-1892-1972","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/historiografija.hr\/?p=30586","title":{"rendered":"ZRC SAZU – Darja Miheli\u010d: Ob petdesetletnici smrti akademika Milka Kosa (1892-1972)"},"content":{"rendered":"\n

24. marca 1972, pred petdesetimi leti, je v dneh evforije \u2013 na prvi dan prvega svetovnega prvenstva v smu\u010darskih poletih v Planici in prav na dan, ko je bilo v Sloveniji razgla\u0161eno obvezno cepljenje proti zlove\u0161\u010di varioli veri, v osemdesetem letu starosti svojo \u017eivljenjsko pot sklenil zgodovinar Milko Kos. V pomenljivi osmrtnici Zgodovinskega dru\u0161tva za Slovenijo, ki je iz\u0161la dan za tem v \u010dasopisu Delo<\/em>, beremo: \u00bbSlovenske zgodovinarje je za vselej zapustil Milko Kos, na\u0161 akademski u\u010ditelj, dolgoletni predsednik in \u010dastni \u010dlan na\u0161ega dru\u0161tva ter najvidnej\u0161i predstavnik slovenske zgodovinske vede doma in po svetu. Vabimo vse \u010dlane, da se udele\u017ee zadnjega slovesa od velikega pokojnika\u00ab. V ve\u017ei Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Novem trgu 3 so se na dan pogreba 27. marca med 11. In 12. uro kot \u010dastna stra\u017ea ob katafalku izmenjavali Kosovi akademski kolegi. Besede slovesa mu je ob grobu izrekel njegov u\u010denec, profesorski kolega, prijatelj in naslednik Bogo Grafenauer.<\/p>\n\n\n\n

Milko Kos je bil rojen 12. decembra 1892 \u2013 letos bo minilo 130 let \u2013 v Gorici, v slovensko-italijansko-nem\u0161kem govornem prostoru. Mati Maria rojena Sbuelz je bila Tr\u017ea\u010danka iz premo\u017ene dru\u017eine furlanskega rodu, o\u010de dr. Franc Kos, nestor slovenskih zgodovinarjev, pa je bil profesor na \u017eenskem u\u010ditelji\u0161\u010du v Gorici. Njegov rod je izviral iz Sel\u0161ke doline. Mladi par je najprej stanoval v najemnem stanovanju v trinadstropni hi\u0161i \u0161t. 4 na Via Teatro (kasneje Corso Verdi 17). Preudarni Kos je vodil podrobno evidenco o dru\u017einskih financah. V decembru 1892, ko se je rodil Milko, o\u010detove zabele\u017eke navajajo pla\u010dilo babici, nakup otro\u0161kega vozi\u010dka, grelne steklenice, ter steklenic marsale in torte, namenjenih slavju ob rojstvu prvorojenca. Zakonca sta v naslednjem letu s pomo\u010djo kredita kupila novo ve\u010dstanovanjsko hi\u0161o z vrtom \u0161t. 7 na Via Giardino, kamor se je dru\u017eina preselila za bo\u017ei\u010d 1893, hi\u0161o na Via Teatro pa sta priposestvovala po \u017eenini strani. Dru\u017eina, ki se ji je 24. januarja 1896 pridru\u017eil \u0161e sin Gojmir, je tega leta prvi\u010d, nato pa redno vsako leto, del avgusta in septembra pre\u017eivela na po\u010ditnicah v Selcah, rojstnem kraju Franca Kosa. Otroka sta v Gorici rasla v udobnem in kulturnem okolju. V gospodinjstvu sta pomagali kuharica oz. dekla, ob\u010dasno perica, za vrt je skrbel vrtnar. Na otroka je pazila pestrna. Franc Kos je imel ob\u010dudovanja vredno knji\u017enico \u2013 njen popis je ohranjen, naro\u010dal, kupoval in dajal je vezati knjige, bil je naro\u010den na ve\u010d revij in pla\u010deval \u010dlanarino za razli\u010dna strokovna dru\u0161tva. V hi\u0161i so imeli klavir, ob\u010dasno so obiskovali gledali\u0161\u010de, koncert ali se podali na izlet.<\/p>\n\n\n\n

Milko in Gojmir sta se najprej \u0161olala v Gorici; iz o\u010detove evidence so razvidni stro\u0161ki za njuno \u0161olnino in \u0161olske knjige. Nadarjenega sina Milka, ki je stopal po njegovih stopinjah, je o\u010de \u017ee zgodaj uvajal v znanstveno delo. Leta 1906 se omenja izdatek za Milkov latinski slovar, 1908 \u00bbza ru\u0161\u010dino\u00ab, 1909 \u00bbza Milkovo zgodovino\u00ab. Sin je upravi\u010dil o\u010detova pri\u010dakovanja, saj je svoj znanstveni prvenec o zemlji\u0161kih razmerah v Sel\u0161ki dolini \u0161e kot osmo\u0161olec 1911 objavil v Carnioli:<\/em> izvestjih Muzejskega dru\u0161tva za Kranjsko<\/em>. Istega leta je za\u010del s \u0161tudijem na Dunaju, kjer je 1916 doktoriral in 1917 zaklju\u010dil \u0161tudij zgodovinskih pomo\u017enih ved, ki ga je 1921\u20131922 nadgradil z izpopolnjevanjem v Parizu.<\/p>\n\n\n\n

Poklicno pot je za\u010del kot asistent v rokopisnem oddelku Licejske knji\u017enice v Ljubljani, kjer je pripravil priro\u010dnik Srednjeve\u0161ki rokopisi v Sloveniji<\/em> (iz\u0161el 1931). Delo akademskega u\u010ditelja je nastopil pri dvaintridesetih letih kot docent za pomo\u017ene zgodovinske vede na Univerzi v Beogradu in ga nadaljeval kot izredni profesor tega predmeta na Univerzi v Zagrebu. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je 1926 postal izredni, 1934 pa redni profesor za srednjeve\u0161ko zgodovino in pomo\u017ene zgodovinske vede, po vojni pa je do 1946 predaval tudi srednjeve\u0161ko zgodovino Slovencev. Upokojil se je 1965, predaval pa je \u0161e do 1967. V letih 1935\/36 je bil dekan Filozofske fakultete, med drugo svetovno vojno, v \u010dasu razklanih razmerij med Slovenci, pa je bil rektor Univerze.<\/p>\n\n\n\n

Kolegi in \u0161tudenti so ga spo\u0161tovali, kot gospoda v najbolj \u017elahtnem pomenu te besede. Bil je resen, na videz te\u017eko dostopen, sicer pa vedno pripravljen na pogovor. \u0160tudenti so radi obiskovali njegova predavanja in seminarje. Predaval je razlo\u010dno in pregledno, imena in letnice je pisal na tablo. Bil je med prvimi profesorji zgodovine, ki so takoj po vojni dali pobudo za organiziranje terenskih vaj in ekskurzij za \u0161tudente. Te je rad vodil tudi na rodno Gori\u0161ko, na katero so ga vezala mladostna leta. Pod njegovim mentorstvom so se izoblikovali \u0161tevilni znani, mednarodno ugledni zgodovinarji. Ob \u0161estdesetletnici so mu slovenski in drugi jugoslovanski ter avstrijski kolegi v znak zahvale in spo\u0161tovanja namenili obse\u017eno \u0161tevilko Zgodovinskega \u010dasopisa<\/em> (6\/7, 1952) Kosov zbornik<\/em>, z izjemno kakovostnimi prispevki.<\/p>\n\n\n\n

Doma v Ljubljani (danes \u0160ubi\u010deva 3), je imel imenitno knji\u017enico, ki je zdru\u017eevala o\u010detove in njegove knji\u017ene pridobitve. Tam se je posve\u010dal znanstvenoraziskovalnemu delu. Objavil je prek 350 del o slovenski zgodovini. Njegovo znanstveno delo je bilo raznovrstno, v glavnem pa usmerjeno v preu\u010devanje slovenskega srednjega veka. Njegovo najpomembnej\u0161e delo je Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja<\/em> (1933, 2\/1955), imenitna znanstvena sinteza \u017eivljenja na Slovenskem v srednjem veku. Veliko pozornost je namenjal objavam virov in uvedel na\u010din edicij v skladu z sodobnimi zahtevami zgodovinske stroke. Po o\u010detovi smrti je za objavo pripravil 5. knjigo Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku<\/em> (1928). Objavil je Urbarje salzbur\u0161ke nad\u0161kofije <\/em>(1939) in Urbarje Slovenskega Primorja <\/em>(1948, 1954). Visok mednarodni ugled mu je prinesla komentirana objava Conversio Bagoariorum et Carantanorum <\/em>(1936), klju\u010dnega vira za zgodnjo slovensko zgodovino. Veliko pozornost je posve\u010dal kolonizacijski zgodovini slovenskega ozemlja. Na tem podro\u010dju je v \u0161tiridesetih letih dela opravil vrsto raziskav, ki jih je deloma objavil v raztresenih \u010dlankih, zaokro\u017eil pa v poglavju Kolonizacija in populacija v srednjem veku<\/em> in zemljevidu k njemu<\/em> v Gospodarski in dru\u017ebeni zgodovini Slovencev<\/em> 1 (1970). Krajevna imena je povezoval s podatki o arheolo\u0161kih najdbah in z dokumentacijo v pisanih virih. Tako je na kartote\u010dnih listkih sestavljal \u00bbSrednjeve\u0161ki topografski slovar osrednjega in zahodnega dela slovenskega ozemlja\u00ab. V objavah je predstavil topografski opis srednjeve\u0161ke Ljubljane in njene okolice (1955) ter srednjeve\u0161ko naselitev na obmo\u010dje Ljubljane (1964). Sodeloval je tudi pri skupinskih delih, mdr. pri Stanojevi\u0107evi Narodni enciklopediji<\/em>, Zgodovini narodov Jugoslavije<\/em> I, Enciklopediji Jugoslavije<\/em>. Za znanstveno delo je 1955 prejel Pre\u0161ernovo nagrado, Univerza v Ljubljani mu je 1969 podelila \u010dastni doktorat, dunajska pa 1966 zlato doktorsko diplomo. Bil je \u010dlan Znanstvenega dru\u0161tva za humanisti\u010dne vede v Ljubljani, ter \u010dlan sveta jugoslovanskih akademij. Postal je tudi dopisni \u010dlan Slovanskega in\u0161tituta v Pragi, jugoslovanske (hrva\u0161ke), \u010de\u0161ke, poljske in srbske akademije znanosti (in umetnosti) ter \u010dlan In\u0161tituta za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje na Dunaju. Bil je predsednik Muzejskega dru\u0161tva za Slovenijo (1934\u20131941 (1945)), po vojni pa od ustanovitve (oz. preimenovanja omenjenega) 1946\u20131948 predsednik Zgodovinskega dru\u0161tva za Slovenijo, ki ga je 1968 imenovalo za \u010dastnega \u010dlana (enako tudi Muzejski dru\u0161tvi v \u0160kofji Loki in na Ptuju). Zgodovinsko dru\u0161tvo za severno Primorsko pa je ob njegovi devetdesetletnici (1982) odkrilo njegov doprsni kip na novogori\u0161ki Aleji zaslu\u017enih mo\u017e.<\/p>\n\n\n\n

(…)<\/p>\n\n\n\n

Cijeli \u010dlanak dostupan je na sljede\u0107oj poveznici:<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

https:\/\/www.zrc-sazu.si\/sl\/novice\/ob-petdesetletnici-smrti-akademika-milka-kosa<\/a><\/p>\n\n\n\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":2,"featured_media":30587,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"jetpack_post_was_ever_published":false,"_jetpack_newsletter_access":"","_jetpack_dont_email_post_to_subs":false,"_jetpack_newsletter_tier_id":0,"_jetpack_memberships_contains_paywalled_content":false,"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","jetpack_publicize_message":"","jetpack_publicize_feature_enabled":true,"jetpack_social_post_already_shared":true,"jetpack_social_options":{"image_generator_settings":{"template":"highway","default_image_id":0,"font":"","enabled":false},"version":2}},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-30586","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novosti"],"acf":{"facebook_opis":""},"jetpack_publicize_connections":[],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/kos1941.jpg?fit=1240%2C426&ssl=1","jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack-related-posts":[{"id":52666,"url":"https:\/\/historiografija.hr\/?p=52666","url_meta":{"origin":30586,"position":0},"title":"Najava programa Festivala povijesti Kliofest (5-8. V. 2026)","author":"Branimir Jankovi\u0107","date":"24. travnja 2026.","format":false,"excerpt":"Po trinaesti put odr\u017eava se Festival povijesti Kliofest! Do petka \u0107emo odr\u017eati osam okruglih stolova i dva kolokvija te niz predstavljanja knjiga i projekata razli\u010dite tematike, od antike do suvremenosti. Bit \u0107e predstavljeno i nekoliko izlo\u017ebi te odr\u017ean jedan povijesni kviz. Prikazat \u0107emo i jedan film \u2013 o generalu Boroevi\u0107u.\u2026","rel":"","context":"U "Novosti"","block_context":{"text":"Novosti","link":"https:\/\/historiografija.hr\/?cat=3"},"img":{"alt_text":"","src":"https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Kliofest-2026.jpg?fit=526%2C526&ssl=1&resize=350%2C200","width":350,"height":200,"srcset":"https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Kliofest-2026.jpg?fit=526%2C526&ssl=1&resize=350%2C200 1x, https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Kliofest-2026.jpg?fit=526%2C526&ssl=1&resize=525%2C300 1.5x"},"classes":[]},{"id":52972,"url":"https:\/\/historiografija.hr\/?p=52972","url_meta":{"origin":30586,"position":1},"title":"Kliofest 2026: Predstavljanje knjige “Na obeh straneh Alp. Slovensko-avstrijska zgodovina”","author":"Branimir Jankovi\u0107","date":"7. svibnja 2026.","format":false,"excerpt":"Predstavljanje projekta Slovenske akademije znanosti i umjetnosti i Austrijske akademije znanosti o pisanju slovensko-austrijske povijesti i knjige Na obeh straneh Alp. Slovensko-avstrijska zgodovina Sudjeluju: Peter Vodopivec, Marko \u0160tuhec, Damir Agi\u010di\u0107 Petak, 8. svibnja 2026. od 11.15 do 12.00 sati Op\u0161irnije o knjizi: https:\/\/www.mladinska-knjiga.si\/dogodki\/predstavitev-knjige-na-obeh-straneh-alp","rel":"","context":"U "Novosti"","block_context":{"text":"Novosti","link":"https:\/\/historiografija.hr\/?cat=3"},"img":{"alt_text":"","src":"https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Kliofest-04-petak-I-03-PK-Na-obeh-straneh-Alp-1.jpg?fit=1200%2C566&ssl=1&resize=350%2C200","width":350,"height":200,"srcset":"https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Kliofest-04-petak-I-03-PK-Na-obeh-straneh-Alp-1.jpg?fit=1200%2C566&ssl=1&resize=350%2C200 1x, https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Kliofest-04-petak-I-03-PK-Na-obeh-straneh-Alp-1.jpg?fit=1200%2C566&ssl=1&resize=525%2C300 1.5x, https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Kliofest-04-petak-I-03-PK-Na-obeh-straneh-Alp-1.jpg?fit=1200%2C566&ssl=1&resize=700%2C400 2x, https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Kliofest-04-petak-I-03-PK-Na-obeh-straneh-Alp-1.jpg?fit=1200%2C566&ssl=1&resize=1050%2C600 3x"},"classes":[]},{"id":52592,"url":"https:\/\/historiografija.hr\/?p=52592","url_meta":{"origin":30586,"position":2},"title":"Predstavljanje knjige “Turska ku\u0107a u Rijeci” u Zagrebu","author":"Branimir Jankovi\u0107","date":"22. travnja 2026.","format":false,"excerpt":"U prostorijama Turskog kulturnog centra Yunus Emre u Zagrebu, u utorak 21. travnja 2026. godine, odr\u017eano je sve\u010dano predstavljanje dopunjenog izdanja knjige Turska ku\u0107a u Rijeci, u organizaciji Hrvatsko-turskog dru\u0161tva Rijeka i partnerstvu sa Skupinom prijateljstva Hrvatska-Turska Hrvatskog sabora, Veleposlanstvom Republike Turske u Republici Hrvatskoj te Turskim kulturnim centrom Yunus\u2026","rel":"","context":"U "Novosti"","block_context":{"text":"Novosti","link":"https:\/\/historiografija.hr\/?cat=3"},"img":{"alt_text":"","src":"https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Turska-kuca-ZG.jpg?fit=1200%2C800&ssl=1&resize=350%2C200","width":350,"height":200,"srcset":"https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Turska-kuca-ZG.jpg?fit=1200%2C800&ssl=1&resize=350%2C200 1x, https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Turska-kuca-ZG.jpg?fit=1200%2C800&ssl=1&resize=525%2C300 1.5x, https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Turska-kuca-ZG.jpg?fit=1200%2C800&ssl=1&resize=700%2C400 2x, https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Turska-kuca-ZG.jpg?fit=1200%2C800&ssl=1&resize=1050%2C600 3x"},"classes":[]},{"id":52660,"url":"https:\/\/historiografija.hr\/?p=52660","url_meta":{"origin":30586,"position":3},"title":"Medijski odjeci \u010dlanka Steve \u0110ura\u0161kovi\u0107a \u201e\u017dupanovljeva ne\u017eeljena djeca: ideolo\u0161ko pribli\u017eavanje neoliberala i kr\u0161\u0107anske radikalne desnice u Hrvatskoj\u201c","author":"Branimir Jankovi\u0107","date":"24. travnja 2026.","format":false,"excerpt":"U sklopu projekta \u201eIzazovi intelektualne povijesti: recepcije, preobrazbe i upotrebe politi\u010dkih ideja\u201c objavljen je polemi\u010dki \u010dlanak Steve \u0110ura\u0161kovi\u0107a \u201e\u017dupanovljeva ne\u017eeljena djeca: ideolo\u0161ko pribli\u017eavanje neoliberala i kr\u0161\u0107anske radikalne desnice u Hrvatskoj\u201c, koji je izazvao odre\u0111ene medijske reakcije. Stevo \u0110ura\u0161kovi\u0107 \u017dupanovljeva ne\u017eeljena djeca: ideolo\u0161ko pribli\u017eavanje neoliberala i kr\u0161\u0107anske radikalne desnice u Hrvatskoj\u2026","rel":"","context":"U "Novosti"","block_context":{"text":"Novosti","link":"https:\/\/historiografija.hr\/?cat=3"},"img":{"alt_text":"","src":"https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/SD.png?fit=809%2C821&ssl=1&resize=350%2C200","width":350,"height":200,"srcset":"https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/SD.png?fit=809%2C821&ssl=1&resize=350%2C200 1x, https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/SD.png?fit=809%2C821&ssl=1&resize=525%2C300 1.5x, https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/SD.png?fit=809%2C821&ssl=1&resize=700%2C400 2x"},"classes":[]},{"id":52749,"url":"https:\/\/historiografija.hr\/?p=52749","url_meta":{"origin":30586,"position":4},"title":"Okrugli stol “Rast mo\u0107i, kalupljenje dru\u0161tva: administrativna rije\u010d i stasanje teritorijalne dr\u017eave u kasnom srednjem vijeku”","author":"Filip \u0160imunjak","date":"30. travnja 2026.","format":false,"excerpt":"Pozivamo Vas na okrugli stol \u201eRast mo\u0107i, kalupljenje dru\u0161tva: administrativna rije\u010d i stasanje teritorijalne dr\u017eave u kasnom srednjem vijeku\u201d, koji \u0107e se odr\u017eati u sklopu ovogodi\u0161njega Festivala povijesti Kliofest u Nacionalnoj i sveu\u010dili\u0161noj knji\u017enici u Zagrebu, u utorak 5. svibnja, s po\u010detkom u 17 sati. U raspravi \u0107e sudjelovati Zdenka\u2026","rel":"","context":"U "Novosti"","block_context":{"text":"Novosti","link":"https:\/\/historiografija.hr\/?cat=3"},"img":{"alt_text":"","src":"https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Kliofest-01-utorak-I-04-OS-Rast-moci.jpg?fit=1200%2C566&ssl=1&resize=350%2C200","width":350,"height":200,"srcset":"https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Kliofest-01-utorak-I-04-OS-Rast-moci.jpg?fit=1200%2C566&ssl=1&resize=350%2C200 1x, https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Kliofest-01-utorak-I-04-OS-Rast-moci.jpg?fit=1200%2C566&ssl=1&resize=525%2C300 1.5x, https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Kliofest-01-utorak-I-04-OS-Rast-moci.jpg?fit=1200%2C566&ssl=1&resize=700%2C400 2x, https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Kliofest-01-utorak-I-04-OS-Rast-moci.jpg?fit=1200%2C566&ssl=1&resize=1050%2C600 3x"},"classes":[]},{"id":52887,"url":"https:\/\/historiografija.hr\/?p=52887","url_meta":{"origin":30586,"position":5},"title":"Znanstveni skup \u201eKalnik ju\u010der, danas, sutra\u201c","author":"Filip \u0160imunjak","date":"6. svibnja 2026.","format":false,"excerpt":"U Planinarskom domu Kalnik (Planinarac) u petak 8. svibnja 2026. odr\u017eat \u0107e se znanstveno-stru\u010dni skup \u201eKalnik ju\u010der, danas, sutra\u201c, koji okuplja znanstvenike, stru\u010dnjake i razvojne dionike s ciljem predstavljanja najnovijih istra\u017eivanja o Kalniku te otvaranja pitanja njegove obnove, valorizacije i budu\u0107e uloge u regionalnom razvoju. Program skupa strukturiran je kroz\u2026","rel":"","context":"U "Novosti"","block_context":{"text":"Novosti","link":"https:\/\/historiografija.hr\/?cat=3"},"img":{"alt_text":"","src":"https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Kalnik-skup-2026.jpg?fit=1200%2C675&ssl=1&resize=350%2C200","width":350,"height":200,"srcset":"https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Kalnik-skup-2026.jpg?fit=1200%2C675&ssl=1&resize=350%2C200 1x, https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Kalnik-skup-2026.jpg?fit=1200%2C675&ssl=1&resize=525%2C300 1.5x, https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Kalnik-skup-2026.jpg?fit=1200%2C675&ssl=1&resize=700%2C400 2x, https:\/\/i0.wp.com\/historiografija.hr\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Kalnik-skup-2026.jpg?fit=1200%2C675&ssl=1&resize=1050%2C600 3x"},"classes":[]}],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/historiografija.hr\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/30586","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/historiografija.hr\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/historiografija.hr\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/historiografija.hr\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/historiografija.hr\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=30586"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/historiografija.hr\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/30586\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":30588,"href":"https:\/\/historiografija.hr\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/30586\/revisions\/30588"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/historiografija.hr\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/30587"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/historiografija.hr\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=30586"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/historiografija.hr\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=30586"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/historiografija.hr\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=30586"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}