The time of the Great Purge in the Soviet Union has been one of the most controversial and under-researched periods in the history of the Communist Party of Yugoslavia (KPJ). Secrecy has surrounded it because of the executions of most leading members of the party from the interwar era, while its appeal lies in the fact that, at the end of this period in 1939, Josip Broz Tito became the party general secretary, a post he would hold until his death in 1980. Using newly-available archival sources from Moscow, Stefan Gu\u017evica offers the first academic and systematic analysis of this crucial formative period in the history of the KPJ. He presents, in great detail, the downfall of Milan Gorki\u0107, who led the party before Tito, as well as his closest colleagues and rivals, most of whom were swept away in the Purge, such as Ivan Gr\u017eeti\u0107, Vladimir \u0106opi\u0107, and Stjepan Cviji\u0107. Rather than focusing on Tito alone, Gu\u017evica shows that the Comintern considered a wide array of candidates from the Yugoslav party, including Kamilo Horvatin, Ivo Mari\u0107, and Petko Mileti\u0107, before settling for Tito in early 1939. Gu\u017evica explains the reasons of Tito’s success, examines the policies and failures of his rivals, and pays particular attention to the long-term consequences of Tito’s appointment, culminating in the Soviet-Yugoslav split of 1948.<\/p>\n
<\/p>\n
ACTA Universitatis Tallinnensis<\/strong><\/p>\n 978-9985-58-876-5<\/p>\n Paperback<\/p>\n 224 pages<\/p>\n Published in 2020<\/p>\n https:\/\/www.tlu.ee\/en\/taxonomy\/term\/83\/bookshop<\/a><\/p>\n <\/p>\n Stefan Gu\u017evica<\/strong> (b. 1993) is a doctoral student at the University of Regensburg and the Graduate School for East and Southeast European Studies. He is currently working on a dissertation about the Balkan Communist Federation. He has received his MA at the Central European University in Budapest. This book is an extended version of his masters\u2019 thesis.<\/p>\n <\/p>\n —<\/p>\n <\/p>\n Stefan Gu\u017evica<\/p>\n Frakcijski boji v Komunisti\u010dni partiji Jugoslaviji med veliko \u010distko 1936 – 1940 <\/strong><\/p>\n Prevod: Marko Kr\u017ean<\/p>\n Ljubljana: Zalo\u017eba Sophia, 2019<\/p>\n 240 strani<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Klasi\u010dno zgodovinopisno delo, utemeljeno na virih, rekonstrukciji dogajanj in znanstveni objektivnosti, v katerem avtor podrobno raz\u010dlenjuje izjemno zanimivo obdobje frakcijskih bojev v KPJ pred drugo svetovno vojno, poka\u017ee, da Josip Broz – Tito \u0161e zdale\u010d ni bil niti edini niti samoumevni kandidat za voditelja KPJ. Na podlagi objavljenih spominov, starej\u0161e in najnovej\u0161e strokovne literature ter primarnih virov, arhiva Kominterne, zelo natan\u010dno in napeto popisuje spopade med razli\u010dnimi frakcijami in skupinami v KPJ. Obdobje v letih 1936\u20131940 je bilo klju\u010dno za razvoj zgodovine KPJ od leta 1940 naprej. Zgodovina potegovanja za vodstvo KPJ v poznih tridesetih letih pa je v marsi\u010dem predzgodovina leta 1948. Knjiga zapolnjuje vrzel v slovenskem zgodovinopisju na tem podro\u010dju. Razgrinja nove ugotovitve v zvezi z imenovanjem generalnega sekretarja KPJ v mete\u017eu velike \u010distke med obema svetovnima vojnama, poka\u017ee alternativno razumevanje odnosa Kominterne do posami\u010dnih nacionalnih komunisti\u010dnih strank. Nasproti pogosto ponavljani domnevi, da naj bi bila KPJ nepomembni satelit Kominterne, popolnoma podrejen odlo\u010ditvam njenega izvr\u0161nega odbora, avtor dokazuje, da so jugoslovanski komunisti imeli precej\u0161njo avtonomijo. Njihovi nadrejeni v Moskvi seveda nikakor niso bili odcepljeni od dogajanja, vendar so spodbujali in pri\u010dakovali samostojno delovanje. Tito je bil kandidat, ki je najbolj razumel ta pri\u010dakovanja, v tem je bila njegova prednost v frakcijskih spopadih. Ti so vklju\u010devali tudi komuniste iz mnogih drugih komunisti\u010dnih strank, kar ka\u017ee, da je politi\u010dna mre\u017ea Kominterne pogosto zmogla prese\u010di nacionalne vezi. To nas opominja, da zgodovine nacionalnih komunisti\u010dnih strank Kominterne nikoli ne smemo obravnavati kot zaprte v vakuumu.<\/p>\n Knjiga obsega uvodno poglavje s predstavitvijo virov, metodologije raziskovanja in glavnih tez, ter \u0161tiri dele, ki se \u010dlenijo na posamezna poglavja. I. del raz\u010dlenjuje vpra\u0161anje partijske enotnosti in poka\u017ee frakcijske boje KPJ v letih 1919\u20131936, in sicer med levim in desnim krilom, boj proti bolj\u0161evizaciji, konsolidacijo z Milanom Gorki\u0107em ter prvo obdobje represije. II. del prikazuje vzpon in padec Milana Gorki\u0107a, voditelja KPJ v letih 1932\u20131937, ki so ga na aprilskem plenumu 1936 obto\u017eili desnega odklona, kar je pritegnilo pozornost Kominterne, ki je ta konflikt razumela kot ponovno netenje frakcijskih bojev in gro\u017enjo razdrobitve ter s tem uni\u010denja gibanja. Sledilo je leto \u010di\u0161\u010denja opore\u010dnikov v KPJ, prete\u017eno trockistov. Tudi Gorki\u0107 je postal \u017ertev te \u010distke. III. del raz\u010dlenjuje frakcijske boje, ki so sledili: glavni kandidati za novega vodjo so bili Josip Broz – Tito, \u010digar skupini je bilo dodeljeno za\u010dasno vodenje, Ivo Mari\u0107 in Labud Kusovac, ki sta vodila t. i. tretji vzporedni center, Petko Mileti\u0107, vodja ultralevi\u010darske frakcije, ter Kamilo Horvatin, predstavnik KPJ v Kominterni. IV. del raz\u0161iri frakcijsko sliko in prika\u017ee odzive v mednarodnem komunisti\u010dnem gibanju: podpoglavja imajo naslove Tovari\u0161i v Parizu, \u0160panska inkvizicija, Likvidatorstvo in hrva\u0161ko vpra\u0161anje, Tito v Moskvi, Mileti\u0107 v Moskvi.<\/p>\n Knjiga se zaklju\u010di s poglavjem o Titovi zmagi. Po dveh in pol letih boja je bila KPJ povsem na levici mednarodnega komunisti\u010dnega gibanja, vsi njeni glavni voditelji so pripadali levi struji, kar po avtorjevem mnenju ni bilo najbolje za obdobje ljudske fronte, ki je potrebovalo zmernost in sodelovanje. Tito je premagal druge kandidate predvsem zato, ker je pravilno razumel ideje leninizma, ki jih je tedaj zagovarjala tudi Kominterna, in ker je bil zelo uspe\u0161en pri spodbujanju partijske organizacije v dr\u017eavi.<\/p>\n <\/p>\n Stefan Gu\u017evica<\/strong> je prodoren zgodovinar mlaj\u0161e generacije iz Vojvodine (1993, Novi Sad), raziskovalec na Univerzi v Regensburgu, kjer prou\u010duje \u010deznacionalne povezave znotraj Komunisti\u010dne internacionale v \u010dasu velikega terorja ob frakcijskih bojih in \u0161panske dr\u017eavljanske vojne. Tako dodiplomski \u0161tudij filozofije, dru\u017ebenih ved, kulturologije in evropskih \u0161tudij na Angloameri\u0161ki univerzi v Pragi kakor podiplomski \u0161tudij zgodovine na Srednjeevropski univerzi v Budimpe\u0161ti je zaklju\u010dil z odliko. Je avtor ve\u010d strokovnih in znanstvenih \u010dlankov, knjiga Frakcijski boji je njegov prvenec, ki bo iz\u0161el tudi v angle\u0161kem izvirniku. Od leta 2016 kot urednik in avtor sodeluje pri reviji Novi plamen, s katero so njeni snovalci obudili in aktualizirali Krle\u017eevo in Cesar\u010devo revijo Plamen (izhajala je leta 1919). Podro\u010dja avtorjevega raziskovanja so politi\u010dna in kulturna zgodovina, zgodovina Judov, zgodovina delavskih in dru\u017ebenih gibanj.<\/p>\n <\/p>\n http:\/\/www.zalozba-sophia.si\/katalog\/2019\/frakcijski-boji-v-komunisticni-partiji-jugoslaviji-med-veliko-cistko-1936-1940<\/a><\/p>\n <\/p>\n —<\/p>\n <\/p>\n Stefan Gu\u017evica<\/p>\n The Spanish inquisition: factional struggles among the Yugoslav interbrigadistas<\/strong><\/p>\n Istorija 20. veka<\/em>, God. XXXVII, 1\/2019, str. 53\u201374<\/p>\n This article will examine the course of the factional struggle between Yugoslav communists that developed behind the frontlines of Spain in 1938 and investigate the involvement of foreign communists in their dispute. I will attempt to contextualize the struggles inside the Communist Party of Yugoslavia (KPJ) within broader power dynamics of the Comintern during the Great Purge, in order to gain a better understanding of both the KPJ and the Comintern as a whole in this period. The main organizer of the Yugoslav volunteers for the cause of the Spanish Republic, the KPJ, found itself in one of the most turbulent periods of its history at this particular time. In August 1937, its general secretary was arrested in Moscow and charged with espionage. The news of the arrest soon reached the volunteers in Spain, and many of them became engulfed in the emergent factional conflict, while struggling to make sense of the situation based on fragmentary information from abroad.<\/p>\n https:\/\/istorija20veka.rs\/the-spanish-inquisition-factional-struggles-among-the-yugoslav-interbrigadistas\/<\/a><\/p>\n <\/p>\n —<\/p>\n <\/p>\n Stefan Gu\u017evica<\/p>\n Kamilo Horvatin: Zaboravljeni kandidat za generalnog sekretara Komunisti\u010dke partije Jugoslavije<\/strong><\/p>\n Historijski zbornik<\/em>, God. 72, br. 1, 2019, str. 139-164<\/p>\n \u010clanak je prilog o malo poznatom, ali klju\u010dnom periodu u povijesti Komunisti\u010dke partije Jugoslavije. Predmet istra\u017eivanja je Kamilo Horvatin, koji je nakon hap\u0161enja Milana Gorki\u0107a u kolovozu 1937. bio kandidat za generalnog sekretara KPJ, mnogo prije nego \u0161to je Kominterna po\u010dela razmatrati druge komuniste, poput Josipa Broza Tita, Labuda Kusovca, Ive Mari\u0107a ili Petka Mileti\u0107a. \u010clanak prikazuje politi\u010dki razvoj Horvatina, njegov polo\u017eaj u Kominterni, kao i njegovu dvostruku aktivnost od ljeta 1937. do prolje\u0107a 1938. godine \u2013 kao denuncijatora i kandidata za rukovodstvo. \u010clanak \u0107e pomo\u0107i ne samo razja\u0161njavanju sudbine jednog zaboravljenog aktera u KPJ tokom Velike \u010distke, nego i razumijevanju mehanizama Kominterne, odnosno na\u010dina na koji su jugoslavenski komunisti potkazivani i, jo\u0161 zna\u010dajnije, kako se i po kojim kriterijima odvijao proces pronala\u017eenja novog generalnog sekretara nakon hap\u0161enja Gorki\u0107a. Stoga ovo nije pri\u010da samo o Kamilu Horvatinu, nego o KPJ kao cjelini u jednom od najva\u017enijih momenata u njenoj povijesti \u2013 razdoblju koje je kulminiralo dolaskom Josipa Broza Tita na \u010delo partije.<\/p>\n https:\/\/hrcak.srce.hr\/236077<\/a><\/p>\n <\/p>\n —<\/p>\n <\/p>\n